Metodo Marie Montessori navadno povezujemo s pedagogiko za otroke. Ampak malo ljudi ve, da se ta pristop po svetu uporablja tudi za izboljševanje kakovosti življenja oseb z demenco.
Bi pa na začetku povedala še nekaj o sebi, kar marsikdo od vas ne ve, in sicer od nekdaj sem rada pomagala starejšim. Tudi ena izmed mojih služb je bila dostava kosil starejšim na njihov dom. Čeprav je bila ta služba včasih velik izziv, ker ni bilo prostega dneva, je bila to ena izmed služb, ki mi je bila najbolj pri srcu. Občutek sem imela, kot da imam 30 babic in dedkov, saj se me je vsak dan večina izmed njih izredno razveselila. In to kljub temu, da z njimi nisem ostala več kot 5 minut, a sem bila mnogim edini obisk, ki so ga imeli. Čutila sem, kako so nekateri osamljeni, mnogi tudi niso imeli svojcev ali pa so imeli res redke obiske.
Moja naslednja služba, povezana s starejšimi, je bila v enem startupu, ki se je imenoval LinkedAge, kjer smo organizirali izmenjave starejših v domovih za starejše. Izvedli smo tudi mednarodno izmenjavo, kjer je gospod iz Španije zamenjal sobo z varovanko iz Slovenije za en teden. Res je bila fenomenalna ideja, vendar žal v polnosti ni zaživela, ker morda svet še ni bil pripravljen.
To je bila tudi moja zadnja služba, preden sem se podala na svojo montessori pot leta 2015.
V času, ko sem bila noseča s svojo hčerko, je Inštitut montessori iz Ljubljane v sodelovanju z AMI (Asossiacion montessori international), največjo montessori organizacijo na svetu, organiziral izobraževanje Montessori za delo z osebami z demenco in s starejšimi, in moja motivacija za udeležbo je bila zaradi preteklih izkušenj res velika.
Drugi razlog, zaradi katerega sem se zares želela udeležiti tega izobraževanja, je bila moja osebna izkušnja. Pred mnogimi leti je namreč moja, zdaj že precej let pokojna, babica doživela možgansko kap in po tej izkušnji se je morala učiti vseh osnovnih življenjskih funkcij na novo. Ponovno se je učila kako samostojno jesti, kako opravljati druge nam samoumevne stvari, samostojno. In, ko sem raziskovala kaj dejansko je pristop montessori za starejše, sem pomislila nanjo. Vem in verjamem, da bi ji s takšnim pristopom takrat lahko zelo olajšali to obdobje ponovnega učenja osnovnih življenjskih funkcij.
Kako lahko montessori pristop uporabljamo pri delu s starejšimi in za delo z osebami z demenco
Kot sem že zapisala na začetku, Metodo Marie Montessori navadno povezujemo s pedagogiko za otroke. Ampak malo ljudi ve, da se ta pristop po svetu uporablja tudi za izboljševanje kakovosti življenja oseb z demenco.
Kaj pa je sploh demenca?
Če povzamemo zelo na kratko in osnovno, je demenca kronična napredujoča bolezen možganov, ki se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.
V Sloveniji je obolelih že več kot 32 tisoč oseb, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa že več kot 49 milijonov. Število obolelih iz leta v leto narašča. Napovedi so, da se bo število do leta 2040 v Evropi in ZDA podvojilo.
Glede na ta naraščajoči trend postaja vse večja pobuda najti smiselne in prijetne dejavnosti na ravni lastnih sposobnosti, ki so namenjene izboljšanju kakovosti življenja ljudem z demenco.
Kot oblika pomoči se v svetu že nekaj let izvaja obravnava oseb z demenco po načelih metode Montessori, ki pa je Sloveniji razmeroma nepoznana oblika obravnave oseb z demenco. Če sem prav zasledila, pa od leta 2014 en dom starejših v Celju deluje v skladu s temi principi, organizirajo tudi izobraževanja, in so z rezultati zelo uspešni.
Obravnava oseb z demenco po montessori metodi poudarja k osebi usmerjen pristop, kot je pri delu z otroki to k otroku usmerjen pristop. Torej v ospredje postavlja individualne potrebe in interese posameznika, hkrati pa temelji na spominu, ki hrani znanje o tem kako izvajati določene življenjsko pomembne procese (od gibalnih do kognitivnih sposobnosti).
Prav ta vrsta spomina pa je pri osebah z demenco razmeroma dolgo dobro ohranjena. Kaj pa je pravzaprav cilj montessori metode za osebe v starejši življenjski dobi? Povrniti izgubljeno dostojanstvo, spoštovanje, smisel in občutek vrednosti. A ni to res tisto, kar si vsi želimo za svoja zrela leta?
Kje je torej začetek?
Najprej gre za prilagojeno okolje
Pristop montessori izboljšuje kakovost življenja ljudi z demenco tako, da zanje pripravi okolje v katerem so lahko uspešni (podobno, kot je to pri otrocih). Za vsakega posameznika se prilagodijo smiselne vloge, dnevne in tedenske rutine in dejavnosti, s pomočjo katerih lahko s samostojnim delovanjem v pomembnih dejavnostih posameznik uživa bolj bogato življenje.
Na našem izobraževanju je predavala Avstralka Anne Kelly, diplomirana medicinska sestra z več kot 30-letnimi izkušnjami z delom s starejšimi osebami in osebami z demenco ter svetovalka po metodi Montessori za demenco in direktorica ustanove Montessori Aged Support Services v Avstraliji.
Drug pomemben element je spodbujanje samostojnosti in samozavesti
Psiholog Cameron Camp je osemdeset let po nastanku vzgojnih metod za otroke dr. Marie Montessori odkril povezavo, da bi se lahko ta metoda uporabljala tudi za osebe z demenco.
Pomembno se je osredotočiti na to kaj osebe zmorejo, kaj so njihove prednosti, njihove življenjske izkušnje in kako lahko vse to uporabimo za izboljšanje njihove samozavesti in samostojnosti, ne pa na tisto, česar ne zmorejo več. Vsakega varovanca se obravnava individualno in če nekdo na primer izgublja zmožnost samostojnega hranjenja, se ga vključuje v več dejavnosti, ki spodbujajo prav to spretnost.
Ker imajo osebe z demenco pogosto tudi težave s pomnjenjem zaporedij, tudi na primer kako se v zaporedju pravilno obleči, lahko kdaj oblečejo na primer spodnjo majico čez kratko majico. Prav zato se jim pripravi na primer kartice zaporedja, ki se jih lahko obesi na njihovo omaro z oblačili. S tem se spodbuja njihovo samostojnost in ohranja njihovo dostojanstvo. Prav tako, slikovno in z napisi, je opremljen celoten dom za starejše, tako se posamezniki lažje orientirajo v prostoru in času. Verjamem, da se strnjate, da je občutek neodvisnosti za ljudi zelo pomemben, in prav koraki določenih postopkov ali dnevne rutine so izrednega pomena, da se posamezniki še vseeno počutijo dostojanstveni in da zmorejo.
Pri demenci so tudi sorodniki in druge ljube osebe lahko globoko prizadete zaradi te bolezni. In prav osebe z demenco zelo pogosto pozabljajo imena svojih najdražjih (kar je lahko zelo boleče za svojce) in to se že s preprostimi nalepkami z imeni, ki jih nosijo vsi v bližini osebe, reši. Dementna oseba, ki pozablja imena tako nima neprijetnega in manjvrednega občutka. Na drugi strani pa se izognemo še prizadetosti svojcev.
Vse dejavnosti se osredotočajo na posameznikove zmožnosti, vključuje pa se jih v vsakodneven potek dejavnosti v domu starejših. Tako lahko nekdo prevzame vlogo vratarja ali receptorja (sploh tiste osebe, ki so morda v življenju počele podobna dela), prav tako pa se jih spodbuja v štetje, preštevanje vseh pogrinjkov, denarja za v trgovino in podobno. Tretira se jih kot sposobne posameznike, ki v ustreznem okolju vedno bolje delujejo.
Zelo pomemben element je tudi možnost odločanja
V ospredju obravnave oseb z demenco niso zdravila, ampak povrnitev dostojanstva ter življenjskega smisla ter možnost izbire.
Pomembno je poudariti, da ne gre za spreminjanje ravni napredka demece, ampak gre za to, da se dementnim osebam zagotovi ustrezno podporno okolje in nego, ki vključujeta potrebe, prednosti in interese osebe. Tisto, kar posamezniki ne zmorejo zadržati v spominu, se jim da na različne načine v okolje.
Posebnost tega pristopa, ki ga vključujejo v domove za starejše, je bolj svobodno odločanje posameznikov. To na primer velja tudi za kdaj je na voljo zajtrk. V domovih za starejše je ponavadi določena ura za obroke, tu pa je na primer zajtrk na voljo med 7. in 11. uro, posameznik pa se lahko sam odloči kdaj je lačen oziroma se upošteva individualen tempo vsakega oskrbovanca, kar je res izrednega pomena.
Tudi določene aktivnosti so na voljo cel čas v dnevu in ne le določeno uro. Prav tako se spodbuja možnost izbire, pri obrokih in drugih stvareh tekom dneva. Kadar se oseba lahko odloča sama, je bolj motivirana za določeno stvar. Tako je tudi pri otrocih. Možnost izbire je izrednega pomena.
Oskrbovance se vključi v vsakodnevna opravila (npr. pometanje) in se jim omogoči, da si obrok postrežejo sami, namesto da čakajo nanj.
Zelo pomemben člen pa je osebje, ki razume in ponotranji ta pristop, saj brez spremembe miselnosti in potrebnega treninga, prehod v delo po montessori metodi ni mogoč. Osebje se mora zavedati pomena spodbujanja samostojnosti starejših in pomena vračanja osnovne dostojanstvenosti ljudem.
Kakšne pa so tiste prednosti, ki se kažejo, kadar delamo z osebami z demenco po montessori pristopu?
Vsekakor posamezniki bolje sodelujejo in uživajo v aktivnostih. Kaže se tudi v tem, da so osebe manj vznemirjene, to še posebej tisti oskrbovanci, ki imajo motnje jezikovnih in besednih sposobnosti. Metoda montessori omogoča ohranjanje kognitivnih sposobnosti, ki omogočajo, da osebe pri opravljanju dnevnih aktivnosti čim dlje ostajajo samostojne.
Tako, demenca je vse bolj prisotna v našem življenju in zaenkrat še ni ozdravljiva, obstajajo pa načini kako lahko posameznikom omogočimo bolj dostojanstveno in bolj samostojno življenje, to pa je izrednega pomena, se strinjate?
Pri pripravi tokratne vsebine sem res uživala in želela sem vam le orisati kaj vse je mogoče pri delu z osebami z demenco, če vključimo montessori pristop. Za pomoč sem uporabila članek na aktivni metropolitan, kjer je objavljen tudi pogovor z Anne Kelly.
Zdaj pa, saj veste, imejte radi najprej sebe, potem svojega otroka in nato še vse ostale.
Morda bi vas zanimalo tudi: