Občutljiva obdobja so strnjen čas v življenju otroka, ko je otrok posebej dojemljiv za določene dražljaje do te mere, da ostali stopijo v ozadje. Te občutljivosti mu pomagajo, da iz okolja izbere tisto, kar potrebuje za svoj razvoj. Interes traja le določen čas, kasneje v življenju se več ne ponovi.
Nikoli ne moremo z gotovostjo napovedati, kdaj bo določeno občutljivo obdobje nastopilo. Zato je izredno pomembno opazovanje otroka, s tem pa lahko sami ugotovimo kdaj je otrok izkazal določen nov ali pa povečan interes.
Kadar je otrok za nekaj občutljiv, je to podobno prižgani luči ali reflektorju, če si lažje predstavljate, ki osvetljuje samo tisto stvar, ki ga zanima in nič drugega. Poznamo različna občutljiva obdobja, kot so na primer za jezik, gibanje, red, majhne predmete in ostalo.
Občutljivo obdobje z red pa je tesno povezano z občutkom za red v času (dnevna rutina) in prostoru. Ko govorimo o okolju, igračah in ostalem, kar pripravimo za otroka, je pomembno povedati, da smo odrasli povezovalni člen med vsem tem in med otrokom. Torej, mi otroka vodimo, mu stvari in njihovo uporabo najprej pokažemo in ga potem pustimo, da sam raziskuje ta posamezni predmet ali stvar.
Naj na tem mestu bom izpostavila le nekaj značilnosti vsakega izmed elementov tega so-odvisnega trikotnika. Malo več poudarka bom dala na odraslega, saj bi si želela, da tudi vi dobite občutek kako zelo pomemben element v tem trikotniku smo odrasli.
Kdo je odrasli v otrokovem okolju?
Odrasli postavi pripravljeno okolje za otroka, otroku sledi, je otrokov pomočnik, je prilagodljiv, spodbuja samostojnost in je njegov nevsiljiv vodnik skozi izgradnjo življenja.
Pomembno je, da imamo odrasli zaupanje v otroka in v njegove sposobnosti, saj vsak otrok nosi velik potencial (v možganih ima namreč 100 milijard nevronov oziroma možganskih celic).
Neverjetno, kajne?
Odrasli izkazuje zavestno in nezavedno ljubezen in spoštovanje do otroka kot osebe (to pa ne pomeni, da govorimo z njim po otročje, ampak pomeni, da ko pogledamo otroka, je to najbolj pomembna oseba na svetu).
Do otroka smo prizanesljivi, saj se vsega šele uči, naša naloga pa je, da ga podpremo tam, kjer to potrebuje in mu pomagamo.
Glede na to, da ima otrok od rojstva do 3. leta neverjetno sposobnost vpijanja kot goba vsega, kar doživlja (vidi, sliši, zaznava), je pomembno, da se mi tega zavedamo in ozavestimo to, kar mi sami smo. Razmišljanje o sebi nam omogoči, da postopoma postajamo boljši starši, pomembno pa je, kar pogosto poudarjam, da smo tudi prizanesljivi do sebe.
Kaj pa so tiste notranje lastnosti o katerih je dobro, da razmišljamo, kot odrasla oseba, ki je del otrokovega življenja?
Predstavila bom nekaj pomembnih, zagotovo pa to niso vse.
Z otrokom poskusimo govoriti z mehkim in pomirjujočim glasom. Vključimo ga v skrb zanj od rojstva naprej tako, da ne delamo stvari, ki jih zmorejo sami, namesto njih. Seveda takrat, ko to zmoremo. Pomembno je, da se zavemo pomembnosti vsakega drobca koncentracije in da pustimo otroka, da dela in raziskuje sam in ga pri tem ne prekinjamo.
Prav tako je zaželeno, da se mi naučimo skrbno opazovati (tudi če na začetku le minutka tu ali tam), prav tako pa se navadimo, da dogajanje opazujemo preden posežemo. Predvsem pa je pomembno, da smo sposobni preoblikovati napake v priložnosti za učenje. Maria Montessori je napako poimenovala “gospa Napaka”, saj je tako pomembna, da o njej premišljujemo, jo popravimo, se iz nje učimo.
Drugi element tega pomembnega trikotnika je otrok
Otrok največ izgradi v prvih letih življenja (shodi, spregovori, raziskuje svet okrog sebe, gradi odnose preko socializacije). Otrok ima prirojeno neverjetno zmožnost, ko vpija vtise in izkušnje iz okolja in jih srka kakor goba srka vodo. V obdobju treh let srka znanje povsem nezavedno in notranji vodnik ga vodi skozi različna občutijiva obdobja, kjer dejansko vse črpa in vsrkava z neizmerno osredotočenostjo. Ta sposobnost se imenuje srkajoči um.
Tretji element, ki vpliva na otrokov razvoj, je okolje
Pripravljeno okolje pomaga psihološkim potrebam otrokovega razvoja.
Otrok s pomočjo pripravljenega okolja pridobi samozavest, samozaupanje in izgrajuje samostojnost.
V njem se otrok z lahkoto uči, ko doživlja svet okoli sebe. Zato je zelo pomembno, da odrasli pripravimo prostor, ki je poln realnih in senzoričnih (čutnih) izkustev. Okolje naj bo pripravljeno tako, da ima vsaka stvar svoje mesto, je grajeno na realnosti in v povezanosti z naravo.
Kakšno vlogo igra okolje v otrokovem zgodnjem otroštvu?
V prvih treh letih življenja otrok opravi največje delo: nauči se hoditi, govoriti, skrbeti zase, se samoizgradi. Vsi koraki na poti pa počasi vodijo v samostojnost.
S tem, ko otrok postane samostojen, postane svoboden - v raziskovanju in sprejemanju izkušenj iz okolja. Vse te pomembne izkušnje gradijo njegov um in ga pripravljajo na življenje. S samostojnostjo osvobodi možgane, saj preko “igre oziroma dela” in gibanja krepi vse nujno potrebne povezave v možganih. In otrok se razvije v vsej svoji polnosti.
Naša odgovornost je, da otroku pripravimo okolje, v katerem bo lahko najbolj izkoristil notranji potencial in v obdobju teh treh let ob naši podpori dosegel zastavljeni cilj – samostojnost (ali pa je skoraj že tam).
Otroci na začetku svojega življenja potrebujejo stalnost oziroma strukturo - v prostoru, v času in pri osebah, ki so v interakciji z njim. Ta stalnost otroku omogoča, da se počuti varnega, saj je prav predvidljivost in ponavljanje ter to, da ima vse svoje mesto, za otroka kot neke vrste zemljevid, oziroma referenčne točke, na katere se lahko zanese.
Kartice dnevne rutine so krasen vizulani pripomoček za vzpostavljanje reda v času - torej dnevne rutine otroka. Njihovo pripravo in uporabo glede na starost otroka pa opišem podrobno znotraj spletnega tečaja Kako podpreti otrokov jezikovni razvoj.
Stalnost okolja in vzpostavljen red v okolju, predvsem v prvih nekaj mesecih življenja, sta za otroka izrednega pomena, saj mu omogočata občutek varnosti. Včasih lahko na primer novorojenčka ali trimesečnika spravi s tira že to, da smo premaknili ali zamenjali eno umetniško sliko na steni, kaj šele, če popolnoma spremenimo postavitev pohištva. To mu zatrese temelje varnosti, saj njegove referenčne točke niso več tam, kjer so prej bile.
Stremimo k temu, da čim manjkrat prestavljamo pohištvo v prostorih, kjer se nahaja naš dojenček - vsaj v prvih mesecih njegovega življenja.
Pri pripravi okolja je pomembno da spoznamo svet, kot ga vidi naš otrok.
Vse, kar vidimo mi, ni nujno, da vidi otrok, in otrok vidi veliko stvari, na katere mi še pomislili nismo. Najmanj kar lahko naredimo, je da se po vseh štirih sprehodimo po stanovanju in opazujemo otrokovo perspektivo našega bivališča. Mogoče se sliši malo hecno, ampak tako boste morda bolje razumeli otrokov svet. Namreč, ko pogledamo montessori vrtce – ti se že od vsega začetka imenujejo Hiša otrok – torej, je vse, kar je v tej Hiši, za otroke in od otrok.
Je vaš dom tudi otrokov ali le vaš?
Ne pozabite, najprej imejte radi sebe, potem svojega otroka in nato še vse ostale.
Morda bi vas zanimalo tudi: