top of page

Jezikovni razvoj otroka se začne pred rojstvom

Le redki starši razmišljamo o tem, da se jezikovni razvoj otroka začne že pred rojstvom. Med otrokovim odraščanjem in usvajanjem novih spretnosti si kot starši ne moremo pomagati, da svojega otroka ne bi primerjali z njegovimi vrstniki ali nasploh ostalimi otroki. Pomembno je, da se tudi, ko razmišljamo o jezikovnem razvoju otroka, stalno opominjamo, da je vsak otrok unikaten in se razvija v svojem tempu.


Vsakodnevno branje otroku je izrednega pomena, shutterstock_By Evgeny Atamanenko

Najprej želim z vami deliti zakaj me zgodnji jezikovni razvoj otroka tako navdušuje. Po srcu in izobrazbi sem med drugim tudi jezikoslovka. Ko sem se tekom študija pobliže srečala z montessori pedagogiko, pa me je naravnost prevzela tematika zgodnjega učenja jezika in učenje tujega jezika v starosti do tretjega leta. Dve leti sem bila tudi angleško govoreča vzgojiteljica v skupini 1-3. Verjemite, ni bilo lahko, vsekakor pa neprecenljiva izkušnja.


Ker je današnja tema zelo obsežna, bom poskusila v čim bolj strnjeni obliki podati čim več osnovnih informacij. Za tiste, ki vas ta tema zelo zanima, pa pripravljam strnjen spletni tečaj v sklopu 3-dnevnic (več sledi kmalu).

Predstavila bi vam rada, zakaj menim, da se jezikovni razvoj začne že pred rojstvom. Na začetku bom omenila nekaj teorije, za lažje razumevanje kako otrok sploh razvije svoj jezik. Nato bomo pogledali nekatere razvojne mejnike (čeprav poudarjam - to so obdobja, ko vaš otrok lahko doseže določeno stopnjo razvoja, ni pa še nujno). Na koncu pa bom, kot vedno, podala nekaj predlogov, kako lahko mi, odrasli podpremo jezikovni razvoj svojega otroka.

Vsa živa bitja, kot vemo, imajo sposobnost komunikacije, ki pa je precej preprostejša od človeške. Mladiči živalske vrste se lahko že kmalu po prihodu na svet oglašajo tako (ali podobno) kot predstavniki njihove vrste. Človeški jezik pa je dosegel najvišjo stopnjo razvoja v živalskem svetu.

Če se zdaj vprašamo, kaj pa otrok?

Otrok joče. To je njegov primarni način komunikacije. Joče, ko je lačen, ko mu je vroče, ko mu je dolgčas, ko nas kliče, ko ima polno pleničko... V glavnem, z jokom nam sporoča, da mu nekaj ni po godu ali pa potrebuje našo pozornost.

Od 7. meseca otrok v maternici sliši, shutterstock_By kryzhov

Če se pomaknemo nazaj v obdobje nosečnosti - kot govori že naslov tega zapisa, se jezikovni razvoj otroka začne v obdobju nosečnosti. Otrokov slušni aparat se začne razvijati že v 4. mesecu oz. že ob koncu 3. meseca, od približno 7. meseca nosečnosti naprej pa že sliši. V zadnjem mesecu nosečnosti otrok že premika usta skupaj z mamo. Neverjetno, a ni?

Kaj vse sliši otrok v maternici?

Otrok najprej sliši bitje maminega srca, to je zanj prečudovita melodija - predstavljajte si, kako glasno je to lahko zanj, saj ga posluša čisto od blizu, neprestano. Prav tako sliši vse ostale »glasne biološke procese« znotraj maminega telesa. Sliši pa tudi glasove iz zunanjega sveta - najglasneje maminega, seveda tudi očetovega in ostalih družinskih članov.


KO OTROK PRIDE NA SVET najprej srka jezik. Zato sčasoma najprej razume več kot lahko izrazi. Do eksplozije pride, ker se je jezik toliko časa nabiral, nalagal.


To je mojem mnenju pomembno vedeti, sicer lahko mislimo, da otrok ni zainteresiran za jezik in mu zaradi tega ne bi ponudili tega, kar potrebuje.


Poglejmo si smernice/mini-mejnike, kaj bi otrok že lahko dosegel, vendar ni nujno, da to že doseže v točno tistem mesecu


· Nekje pri 2 mesecih pri otroku s pomočjo dihanja pride do glasov - in zanj je to veliko presenečenje! Predstavljajte si kako presenečen je, ko spozna: “O, sposoben sem proizvajati glasove!” V naslednjih mesecih se to eksperimentiranje z glasovi nadaljuje.

· 5-6 mesečni otrok: ponavljanje soglasnikov (m, p, d) s samoglasniki (čebljanje) – Ma ma ma, da da da, ba ba ba

· 12 mesecev (približno): Kratka, preprosta beseda, izgovorjena z namenom: “Avto!”, lahko tudi “Ato” ali kaj podobnega.

· 12-14 mesečni otrok: ob razvoju fine in grobe motorike je aktiven tudi v razvoju jezika. Ti dve karakteristiki sta paralelni človekovi značilnosti, saj se vzporedno razvijata.

· 18 mesecev star otrok: 2 besedi – temu rečemo “telegrafski govor”. Ta govor razumejo osebe, ki z otrokom živijo ali z njim preživijo večji del dneva.

· 2 leti star otrok: lahko se začne eksplozija jezika

Kje so v možganih centri za jezik in kako poteka jezikovni razvoj?

Besedišče je shranjeno v levi polovici možganov. Slovnica v sprednjem režnju – zato otrok zmore najprej izgovorjavo besed, šele nato stavkov in njegove strukture, saj se prednji režen razvije kasneje.

  • Otrok je dolge mesece srkal, absorbiral jezik - sedaj začenja govoriti v stavkih.

  • Ne le količina besed, otrok jih začenja postavljati v pravilno zaporedje – slovnica je pomembna, da lahko ostali razumemo, kaj nam želi povedati.

Do drugega leta se je otrok naučil že 5000 besed, pa sploh še ni spregovoril. Vse to je že vsrkal, zato lahko sledi našemu pogovoru bolj, kot pa to lahko izrazi. Potem pa nenadoma pride do eksplozije. Izrednega pomena je, da se veliko pogovarjamo tudi z otroki, ki še ne govorijo.

  • Otrokom želimo ponuditi bogat in natančen jezik.

Zakaj bogat? S pomočjo jezika razumemo svet in nas same. Nobena beseda ni za otroka pretežka, saj oni le srkajo.


Zakaj natančen? Ker se le tako lahko odzivamo na okolje na primeren način (primer: inuiti imajo mnogo različnih besed za sneg).

  • V prvih 3 letih lahko otrok vsak dan v povprečju absorbira najmanj 6 novih besed. Na ta način bi do 6 leta lahko prišel do besedišča 15.000 besed.

  • Tuj jezik - če govorimo 750 besed, se lahko sporazumevamo.


Kako otroku pomagati, da bo njegov jezikovni razvoj uspešen in zanj zabaven?

1. Odrasli, ki skrbimo za otroka, govorimo z otrokom od vsega začetka (tukaj imam v mislih pogovor z otrokom, petje otroku in rime ter poezijo).

Mama dojenčku poje, shutterstock_By Bojan Milinkov

2. Od prvega dne naprej govorimo z otrokom POČASI in RAZLOČNO in ne uporabljamo otroške govorice. Naravno je, da uporabljamo višje tone, ko zagledamo majhnega dojenčka, a je za to poskrbela narava, saj tako majhni otroci slišijo visoke frekvence. Tudi, ko majhnim otrokom zapojemo, je bolje, da pojemo z višjim tonom

3. Izkoristimo priložnosti, ki jih nudijo trenutki nege in skrbi za otroka: previjanje, kopanje..., da damo otroku imena za dele telesa, obleke in predmete, ki jih pri tem uporabljamo. Enako velja za dejanja. - Ko dvignemo otroka, mu tudi napovejmo, kaj se bo zgodilo: “Greva previt plenico, ker je polna”. To bo otroku napovedalo, kaj se bo zgodilo in bo ob tem razvijal občutek varnosti. To bo za nas sčasoma postalo spontano, če razumemo, da otrok razume jezik, vendar ga še ne govori.


4. Ko otrok začne govoriti glasove, zloge, se odzovimo. Pomembno je, da otrokom pokažemo, da je njihov glas način, kako pokliče ljudi, ki so v okolici. Tukaj se dogajajo zametki dvosmerne komunikacije.


5. Ko otrok izgovori določen glas, glas ponovite. Tako je otrok opogumljen, da ponovno izgovori glas ali zlog. Ko večkrat ni odgovora na otrokovo opravljeno delo komunikacije, se ta sčasoma lahko preneha ali nazaduje.


6. Nikoli se ne norčujemo ali hecamo iz otrokovega izražanja jezika, ampak cenimo njihov trud, ki ga vlaga v komunikacijo. On ve, kako zveni določen glas, vendar njegov govorni aparat še ni toliko razvit, da bi ga lahko reproduciral v vsej svoji polnosti, zato ga izgovori, tako, kot zmore v tistem trenutku.


7. Ko otrok začenja uporabljati besede (približke glasov za besedo), preprosto ponovimo besedo s pravilno izgovarjavo in s “sprejemajočim” glasom. Napačno je, če zahtevamo od otroka, naj izgovori besedo na boljši način, saj otrok pozna pravilne glasove, a jih še ne more dobro artikulirati. Če mi ponovimo besedo pravilno, s tem pokažemo, da razumemo kaj je povedal in to daje otroku veliko gotovost in pogum. Med tem časom pa za jezikovni razvoj še nadalje omogočamo pravilno absorpcijo besed.


8. Otroku berimo in ponovimo zgodbo, kolikokrat želi. Otroci si želijo znova in znova ponovno brati zgodbo – besedo za besedo. Dobro se zavedajo vsebine in se bodo močno odzvali, če boste del zgodbe spremenili ali izpustili. Otroci potrebujejo ponavljanje, dokler vseh besed v besedilu ne razumejo v popolnost in si jih tudi zapomnijo. Ko se to zgodi, bodo poiskali novo knjigo za branje.


Ker pa živimo v svetu, kjer je znanje vsaj enega tujega jezika skoraj neizbežno in ker je veliko tudi dvojezičnih družin, spodbujam starše, da z otrokom govorite svoj materni jezik – če je to grščina, naj bo vaš pogovor z njim v grščini. Če je hrvaščina, naj bo pogovor z njim le v hrvaščini. Vsak starš naj z otrokom govori svoj materni jezik, med seboj pa po dogovoru.


Otrok bo brez težav sprejel jezik okolice in če gre tu za dvo- ali trojezično okolje, otroku to resnično ne predstavlja nikakršnega napora. V obdobju do tretjega leta otrok nezavedno srka vse iz svoje okolice, tudi več jezikov hkrati se najlažje uči prav v tem obdobju. Med 3. in 6. letom ima še vedno možnost vskravanja, v tem obdobju zavedno, po 6. letu pa se uči vsega novega, tudi jezikov, z več napora, seveda pa ni nemogoče.

Zgodi se, da večjezični otroci spregovorijo malce kasneje, vendar pogosto potem oba jezika spregovorijo vzporedno. Tako da, le pogumno! O dvojezičnosti ali bilingvizmu pa več kdaj drugič.


Imejte radi najprej sebe, potem svojega otroka in nato še vse ostale.

Do naslednjič!


Morda bi vas zanimalo tudi:

184 views0 comments
bottom of page