top of page
Writer's pictureSandra

Igrače: Kakšna je povezava med realnostjo in otrokovimi možgani

Igrače so neločljiv element otrokovega odrščanja. Ko pomislimo na svoje otroštvo, med drugim pomislimo tudi na vse igrače, ki smo jih kot otroci imeli (in oboževali).


Ste se kdaj vprašali kakšne igrače in dejavnosti so najbolj primerne glede na stopnjo razvoja vašega otroka? So po vašem mnenju vse igrače, ki jih ponujajo proizvajalci igrač, primerne za razvijajoče se možgane vašega otroka?


Pa ste vedeli, da se otrokovi možgani razvijajo vse do 24. leta? Neverjetno, kajne? Vas zanima kakšno povezavo imajo igrače z možgani?


Na kratko nekaj dejstev o možganih


Možgani rastejo hitreje kot katerikoli drugi organ v telesu in so edini organ, ki se lahko uči. Ob rojstvu tehtajo možgani novorojenčka 25 odstotkov svoje teže v odrasli dobi. Pri starosti treh let ima otrok tri milijarde nevronov in sinaps (povezav med nevroni), ki oblikujejo poti za doživljenjsko učenje. (Sliši se ogromno, kajne?)


V času zgodnjega otroštva nevroni zelo hitro oblikujejo sinapse (mrežo). Ponavljanje v tem obdobju je izredno pomembno, saj stimulacija določa kateri nevroni bodo preživeli in kateri odmrli.


Zaradi neprestanega in nedokončanega razvoja možganov, majhen otrok še ne zmore ločevati kaj je realno in kaj ni (za njega je vse, kar povemo, realno). Tu je govora o otroku do tretjega leta, ki je v obdobju nezavednega srkajočega uma, kot ga je poimenovala Maria Montessori. Zatem, med šestim in devetim letom, je otrok v obdobju zavednega srkajočega uma.

Otrokov razvoj gre od nezavednega k nezavednemu, in od razumevanja konkretnega k abstraktnemu. Otrok izhaja iz konkretne realnosti, ker še nima sposobnosti, da bi razločil med tem kar je resnično in kar ne. Uporabo domišljije je Maria Montessori odsvetovala pred drugo ravnjo razvoja (do šestega leta), ko je otrok že sposoben abstraktnega mišljenja. Prav tako je zagovarjala dejstvo, da je prav realnost osnova za domišljijo. Otrok sprejema okolje v celoti in iz tega vse izvira - podoba skupnosti, iz lastne družine in vrtca; podoba samostojnega dela - iz izkušnje lastnega dela in podoba sveta, ki se gradi preko zaznavanja z lastnimi čutili.


Iz vsega tega otrok gradi. Otrok potrebuje konkretnost, resničnost, da lahko postane samostojen. Samostojnost pa za otroka predstavlja osvojiti vse, kar je povezano z njegovim telesom. To je možno le preko tega, da mu omogočimo izkušnje in damo čas, da preko dela razvije spretnosti.


Je morda zdaj bolj smiselno zakaj otrok želi raziskovati posode v kuhinji, namesto da bi si izbral igrače, ali pa morda želi pomagati s pometanjem, medtem ko pometate vi? Otroci nas (tudi zaradi zrcalnih nevronov) želijo posnemati in početi vse, kar počnemo odrasli. Želijo si postati del skupnosti (družine ali drugega okolja).


Domišljija in ustvarjalnost se razvijata na podlagi realnih izkušenj, zato je pomembno, da otrok te dobi v svojem najzgodnejšem obdobju. V tem prvem obdobju je pomembno, da otroka povežemo z okoljem, v katerem živi. Razcvet obdobja domišljije pa je med šestim in dvanajstim letom.

Okolje za majhnega otroka mora biti povezano z naravo in realnostjo. Narava je del človeka, je v človeku in jo potrebujemo. V zimskem času moramo toliko več narave prinesti v svoj dom, ker z manjšimi otroki ne moremo preživeti toliko časa zunaj. Naravo v dom prinesemo tudi tako, da uporabljamo naravne materiale. Dobro je, če imajo otroci možnost pogleda ven v naravo. Otrok se mora zavedati realnosti sebe, realnosti drugega in sveta, ki ga obkroža. To zavedanje vodi k odgovornosti.


Torej, kaj so optimalne igrače in dejavnosti, ki jih lahko ponudimo najmlajšim otrokom?


1. Okolje naj bo urejeno po načelu manj je več (igrač). Otrok za svoj optimalni razvoj potrebuje red v okolju, kar ga podpira pri izgradnji reda znotraj sebe.


2. V kolikor je mogoče, so igrače urejene na policah, ki jih otrok doseže. Na voljo je le nekaj igrač, odrasli pa opazujemo katere igrače so otroku (še) zanimive, po potrebi jih zamenjamo. Bodimo kreativni tudi pri urejanju otrokovega kotička.


3. Igrače naj imajo nek namen, poučen element (naj bo le en, raje kot mnogo, saj se otrok lažje osredotoči na eno lastnost). Otrok lahko na primer raziskuje materiale (platnena, silikonska, volnena, gumijasta, plastična žoga). Ali pa skupno lastnost predmetov (lesena kocka, žlica, obesek za ključe, posodica, obroček).


4. Otroku ponudite realne predmete, ki lahko postanejo njegove igrače (primerno njegovi starosti mu ponudite predmete, ki jih imate doma:


a. dojenčkom na primer različne teksture tkanin, različne prazne in očiščene embalaže, žoge različnih materialov in tekstur, lesene obročke, ropotuljice;


b. za malčke pripravimo ustrezen prostor, kjer jih lahko spodbujamo k samostojnosti pri pripravi malice (uporaba kozarcev in krožnikov ter kovinskega pribora in varnih rezalnikov), pri negi (pomoč pri previjanju, preoblačenju, umivanju, česanju …), pri pospravljanju (spodbujanje naj pospravijo igrače preden vzamejo naslednjo) in še kaj, o tej obširni temi sledi nov zapis.


5. Pazimo pri izboru knjig in zgodb. Naj bodo te čim bolj realne (in ne fantazijske). V prvih knjigah so slike in fotografije realne, najprej iz otrokove bližnje okolice, potem širimo obzorja z razširitvijo tematik (vse do vesolja).


6. Izogibajmo se dvojnemu pomenu, prenesenemu pomenu, saj tega majhni otroci še ne zmorejo razumeti.


7. Če določena igrača v nekem trenutku za otroka ni zanimiva, jo za nekaj časa pospravimo in ponovno ponudimo kasneje.


8. Igrača je lahko ročno izdelana iz predmetov, ki jih že imamo doma. Na internetu je idej nešteto, mnoge izmed njih so tudi zelo prijazne našemu žepu.


9. Otroku omogočimo prosto igro in ga pri igri opazujemo (predvsem ga ne prekinjamo verbalno ali neverbalno), medtem ko je osredotočen. Varovanje vsakega drobca otrokove koncentracije je za razvoj njegove zmožnosti koncentracije v bodoče izrednega pomena! V kolikor otrok želi, se seveda igrajmo skupaj z njim.


10. Vključite otroka v vsakdanja opravila. Z veseljem se vam bodo pridružili!


Bodimo sproščeni, igrivi in pozorni, da bo otrokova igrača ustrezna za otrokov optimalni razvoj možganov.


Maria Montessori pa je rekla: “Igra je otrokovo delo.” Zakaj? Ker skozi igro otrok izgrajuje samega sebe in to je zelo pomembno delo.


SLIKE: Shutterstock

151 views0 comments

Recent Posts

See All

コメント


bottom of page