Ko govorimo o odvajanju od nočnega dojenja, moramo govoriti tudi o spanju in počitku, ki ga otroci in odrasli potrebujemo za regeneracijo uma in telesa ter za učinkovito delovanje preko dneva, z zmožnostjo ljubečega delovanja z otrokom. Dolgotrajna izčrpanost zaradi nezadostne količine spanja ponoči lahko vodi v izčrpanost in izgorelost mame.
Dojenje od začetka otrokovega življenja predstavlja enkratno povezavo – lahko celo rečemo, da mati in otrok ponovno postaneta ena oseba. V kolikor je dojenje mogoče, predstavlja psihološko in fiziološko združitev. Obstaja pa seveda nekaj dejavnikov, zakaj v tem obdobju dojenje ne more steči. V kolikor tebi, draga mama, ni uspelo vzpostaviti dojenja, je dobro, da najprej odpustiš sebi – včasih žal to ne steče. Otrok se vseeno razvije in odraste. Dobro pa je, da na začetku ne obupamo preveč hitro, saj včasih traja nekaj časa, da dojenje steče. O izzivih z dojenjem je najbolje, da se obrnete na svetovalke za dojenje, one imajo ogromno znanja in so podprle že mnogo mamic, ki so z njihovo pomočjo zmogle dojiti.
Vse od začetka otrokovega življenja se z dojenjem vzpostavlja ljubeč odnos, poln zaupanja, saj se vse od rojstva naprej z dojenjem začnejo zadovoljevati tudi psihološke potrebe. Posledično pa se napolni tudi otrokov želodček.
Za otroka je dojenje izrednega pomena, saj se zgodi močan napor z njegove strani, in se med drugim vzporedno razvija tudi otrokov govorni aparat. O tem in razvoju jezika govorim podrobneje v spletnem tečaju Kako podpreti otrokov jezikovni razvoj.
Če je le mogoče, je dobro, da otroka dojimo na za to namenjenem mestu (stol za dojenje ali vsaj v sedečem položaju). Razumem in tudi sama sem bila tam, ko sem hčerko dojila v svoji postelji, ko sem bila popolnoma izčrpana, ampak zanje je najboljše sporočilo, da se potrudimo dojiti vsaj v sedečem položaju, ko to zmoremo.
Dojenje je neprecenljiva izkušnja, obenem pa zelo subjektivna stvar – lahko rečem, vsake mame. Vsaka mama ima pravico dojiti svojega otroka dokler čuti, da je to zanj dobro in smselno.
AMPAK dojenje naj traja toliko časa, dokler je obema to v redu. Če začutite, da vam dojenje ni več OK, svetujem da začnete razmišljati v smeri, kaj bodo vaši naslednji koraki.
Ponoči je najpomembneje, da se cela družina spočije
Moj namen ni, da vas spodbujam k prekinitvi dojenja, nikakor ne, želim vam le predstaviti pogled, ki bo morda tudi tebi, draga mama olajšal tvoje starševstvo in bolj boš spočita. Nikakor ne boš otroka pustila na cedilu, če se odločiš za ta korak in na koncu bo rezultat sigurno bolj zadovoljno ozračje pri vas doma, saj boste vsi bolj naspani in spočiti preko dneva.
Če povem svojo izkušnjo – z dojenjem sem se s hčerko držala nekako svobodnega urnika in tudi ponoči, ko se je zbujala, sem ji seveda ponudila mleko (mislim, da je bila stara nekje 9 mesecev, ko je utrujenost zaradi zbujanja počasi terjala svoj davek na moji neprespanosti). Po posvetovanju z izkušeno montessori pedagoginjo in mamo 4 otrok, sem prišla do spoznanja, ki bi ga rada danes delila z vami.
Ponoči je najpomembneje, da se cela družina spočije. Prav temu je namenjen ta del dneva. Glavni namen noči je, da se naspimo.
Otrok, ko enkrat uvajamo gosto hrano - če rečemo, da je to nekje po 6. mesecu (+/- kakšen mesec), razvojno ne potrebuje več nočnega dojenja – to postane navada ali pa je otrok morda le žejen.
Prav o tem smo govorili tudi na montessori izobraževanju od rojstva do treh let. Torej po nekje 6. mesecu starosti (oziroma, ko doseže otrok okrog 7 kg teže) ne potrebujejo več nočnega dojenja za rast in razvoj. Ko pa sem bila sama kot mlada mamica v tej situaciji, sem bila prepričana, da se hčerka zbuja zato, ker potrebuje mleko – in ker sem seveda želela najbolje za svojega otroka, sem ji mleko tudi ponudila ponoči – dejansko pa se je njeno telo avtomatično zbujalo, ker je postala to zanjo navada.
Ko sem pri hčerini starosti 9 mesecev ugotovila, da je pomembneje, da smo vsi naspani in da nočno dojenje ne služi več svojemu prvotnemu namenu, kot takrat, ko je bila mlajša, sem se lažje odločila za projekt – ukinjanje nočnega dojenja. Zakaj rečem projekt? Zato, ker to ni enostavna odločitev in ponavadi se je ne da urediti v eni noči. In veliko lažje bo steklo s podporo partnerja.
Ko sem resnično dojela in sprejela, da je najbolje za mojo hčerko, in posledično tudi za naju z očkom to, da se ponoči naspimo, sem čutila, da sem pripravljena na ta korak.
Upoštevala sem nasvete izkušene motesssori pedagoginje in zastavila plan.
Najbolj težko mi je bilo, moram priznati, vključiti tudi očka v ta plan. Ker to je, kot sem že omenila, družinski projekt. Težko mi je bilo obremenjevati njega »s tem mojim izzivom«, ampak če pogledamo malo z distance, dejansko je to izziv cele družine, saj nočno zbujanje, jok in drugo dogajanje ponoči lahko moti ritem spanja vseh družinskih članov.
Težko mi je bilo prositi za pomoč, ker je očka seveda delal preko dneva in ga nisem želela obremenjevati še ponoči. Ampak potem sem začutila – bolje, da investiramo kot družina 2-3 noči in potem vsi bolje spimo, kot pa da se to dogaja še naslednjih nekaj mesecev in smo vsi neprespani in zaradi tega tudi slabše razpoloženi in še kaj.
Tole utegne za marsikoga biti nekaj novega - ampak otrok ima že od začetka svojega življenja izrazito razvit voh in zmore zavohati mleko že ko mama stopi v sobo. Zato je ključno, da se kot družina lotimo tega starševskega izziva.
Ok, mogoče je dobro, da predstavim ta plan, torej..
Kako se lotiti nočnega odvajanja od dojenja?
Najprej moram biti sama odločena in prepričana, da je to najbolje za mojega otroka (če tega zares ne čutim, bo s procesom najbrž veliko izzivov).
Pogovori se s partnerjem, predstavi mu plan.
Predlagam, da začnete ob koncu tedna (ali še najraje ob podaljšanem vikendu ali počitnicah, dopustu – saj, otrok potrebuje približno tri dni, da osvoji novo navado in jo ponotranji, mi odrasli pa precej več – 21 dni).
Predlagam, da očka te 3 dni hodi ponoči k otroku, da ga umiri (prvi dan je lahko malo daljša stiska (v teoriji tudi 1h, pogosto je krajše) in naj gre vsakič on potolažit otroka v posteljo z umirjenim glasom, mu ponudi vodo, če je morda žejen in odzrcali njegova čustva: “Ja, mamico bi rad. Slišim te. Mami pride zjutraj, ko se zbudimo. Vidim, da ti je hudo. Tukaj sem....”
Pogovarjajte se že tekom dneva z otrokom (tudi z 9 mesečnikom že lahko, starejši pa vas zagotovo še bolje razumejo), da bomo pa danes poskusili nekaj novega, da se bomo vsi dobro naspali, ker noč je namenjena spanju. Povejte mu, da ga imate neizmerno radi in da bo dobil mleko pred spanjem in takoj zjutraj, ko se zbudite, ponoči bo pa očka prišel k njemu. Ne bodite skopi z naklonjenostjo in crkljanjem.
Pomembno je, da mame niste v istem prostoru – če slučajno vsi spite v spalnici, poskusite tiste dni spati na kavču. Zaupajte očku in otroku, da zmoreta. Če je treba, se zjokajte. To je velik korak.
Prvo jutro lahko otroku ponudite mleko tudi že ob 5. uri, če se zbudi, in mu povejte: “Vidiš, kot sem obljubila, si dobil mleko takoj zjutraj”. Veliko se crkljajte in mu povejte da bo tudi naslednjo noč hodil očka in mu ponovite cel scenarij.
Praviloma je otrokova stiska vsak dan manjša in sčasoma postanejo noči prespane za vse vas!
Upam, da je ta nasvet koristen, bi pa poudarila, da je to zelo osebna odločitev in nikakor ni edina pot do ukinjanja nočnega dojenja. Prav tako obstaja mnogo različnih prepričanj glede dojenja in nikomur izmed vas ne želim spreminjati vaših. So le vaša in le vi jih imate pravico spreminjati. :)
Če čutiš, da ti ta nasvet služi, ga upoštevaj, če ne, ga seveda ni treba. Vsaka mama ve zase najbolje kako se bo odločila v teh pomembnih in ključnih trenutkih otrokovega odraščanja.
Kakorkoli se boš odločila, draga mama, se boš odločila prav. Super mama si!
Zdaj pa, saj veste, imejte radi najprej sebe, potem svojega otroka in nato še vse ostale!