Dejavnosti, ki jih predstavimo otroku, lahko v montessori pedagogiki delimo glede na to, kaj pri otroku spodbujajo. V tem zapisu bom delila kaj so montessori dejavnosti, ki spodbujajo razvoj zaznav ali čutov pri otroku med 1. in 3. letom.
Dejavnosti za spodbujanje vizualnih zaznav
Te dejavnosti otroku pomagajo razvrščati predmete glede na obliko, velikost, barvo ali skupno lastnost.
Sestavljanke s čepi so pri otrocih izjemno priljubljena dejavnost, pri 9. mesecih lahko zmorejo sestaviti enodelno, pri 12. mesecih dvodelno in pri 15. mesecih tridelno sestavljanko. Sestavljanke, ki spadajo v to kategorijo, so različni geometrijski liki, ki se lahko med seboj razlikujejo (na primer krog, trikotnik, kvadrat) ali pa si sledijo po velikosti (od najmanjšega do največjega).
Vstavljanka ali geometrijski nabiralnik je dejavnost, kjer otrok v špranjo na leseni škatli vstavlja geomerijsko telo. Odprtina je prilagojena obliki geometrijskega telesa. Namen tega materiala je vidno razlikovanje različnih oblik in velikosti. Ta dejavnost je primerna od 12. meseca dalje.
Otroci od 15. meseca dalje pokažejo zanimanje za barve (nekateri tudi kasneje, lahko pri 2. letu). Ko opazimo ta interes, je smiselno, da jim pripravimo dejavnosti, ki jim omogočijo vidno razlikovanje barv. Lahko jim pripravimo kartice ali blago, kjer iščejo pare za prirejanje barv.
Kot zanimivo dejavnost za 18 mesečnika, ki jo s starostjo otroka lahko nadgradimo, je razvrščanje predmetov. Mlajšemu otroku damo na voljo le nekaj premetov, 2 letniku lahko do 9 predmetov za razvrščanje.Ta dejavnost otroku omogoči razlikovanje predmetov različnih lastnosti in njihovo razvrščanje. Na primer, v skupno posodo lahko damo tri storže, tri orehe in tri kostanje. Otroku dejavnost pripravimo tako, da mu na pladnju pripravimo še posodo s tremi razdelki ali 3 ločene posode, kamor lahko te predmete razvrsti. Lahko uporabimo različne predmete (na primer razvrščanje školjk, oreščkov, stročnic, testenin, cofkov glede na barvo, ...).
Če boste otroku pripravili dejavnost, katere sestavni del je hrana, se pripravite, da bo to želel poskusiti (na primer nekuhane testenine ali stročnice). Zato je morda dobro razmisliti, da otroku daste na voljo nekaj, kar lahko poje (na primer datlje, rozine, brusnice) ali pa nekaj, kar tako ali tako ne bi dal v usta (na primer predmete iz narave ali kaj podobnega), oziroma niso okusni za tovrstno raziskovanje.
Dejavnosti za spodbujanje slušnih zaznav
Otroka že od rojstva izredno zanimajo zvoki iz okolja. Med vsemi zvoki že od začetka življenja zmore razlikovati človeški glas od ostalih zvokov. Novorojenček sliši mnogo višje tone, kot jih slišimo odrasli, in se nanje tudi pozitivno odziva. Zato je narava poskrbela, da odrasli avtomatično z višjim tonom naslavljamo majhne otroke. Pomembno je, da v komunikaciji z otrokom uporabljamo različno intonacijo, barvo svojega glasu in glasnost, saj se tako izboljšuje in izostruje njegov sluh. Vse skupaj je lahko igra za oba, medtem ko na primer pojete pesmi ali pripovedujete zgodbo.
Poslušanje in prepoznavanje zvokov iz okolja lahko postane izjemno zabavna in poučna igra med vama z otrokom vse od 12. meseca naprej, ko spregovori pa še toliko bolje. Otrok pri tej starosti že izredno veliko razume in tudi, če morda še ne govori, zmore prepoznati mnoge stvari iz znanega okolja (in hitro se uči novih, ki jih srečuje vsakodnevno, saj vse srka nezavedno, kot goba, zaradi srkajočega uma). Ko boste naslednjič slišali na primer pesji lajež ali zvok rešilca, se ustavite in vprašajte otroka: »Slišiš? Kaj je to?«. Tako lahko naredite seveda za vsak izrazitejši zvok in otrok vam bo z veseljem sledil, zraven pa bo širil še svoj nabor slušnega slovarja.
Nadgradnja slušnih zaznav za otroka, ki je star nekje 30 mesecev, pa je lahko iskanje parov zvočnih valjev. To dejavnost lahko pripravite sami, in sicer tako, da v odslužene podolgovate enake embalaže nasujete različne snovi (naredite 4 pare in notri lahko daste riž, pesek, fižol, poprova zrna).
Pomembno je, da je v vsakem paru enaka masa, torej enaka količina snovi, saj je le tako lahko zvok enak. Otroku pokažite kako poiščete pare.
Po 2. letu lahko otrok postane pozoren na oblike, ki ga obadajajo, po 2. letu in pol pa ga lahko seznanimo z geometrijskimi telesi. Sprva mu jih le pokažemo (krogla, kocka, kvader, ...), potem še poimenujemo. Za kroglo je velika verjetnost, da jo bo sam poimenoval žoga, takrat mu lahko rečemo, da je tudi žoga oblika krogle. Pri tej dejavnosti gre za vizulano razlikovanje geometrijskih teles.
Po 2. letu starosti lahko otroku ponudimo tudi različne izkušnje taktilnega oziroma tipnega razlikovanja. Lahko mu predstavimo različne materiale in površine v našem domu. Opišemo mu kvaliteto predmeta (ali je grobo, mehko, mrzlo, toplo). Najprej otroku predstavimo dve nasprotni si kvaliteti (mrzlo, toplo), ko vidimo, da ju že razlikuje, dodamo dodatne (ledeno, mlačno, vroče). Tako bo otrok sčasoma dobil izkušnjo in bo zmogel razlikovati med mnogimi zaznavami.
Nove izkušnje otroku lahko ponudimo tudi s spoznavanjem različnih okusov in vonjev. Vsako hrano, na primer, ki jo z otrokom pripravaljata za prigrizek, lahko raziskujeta na ta način. Ta dejavnost je primerna od približno 18. meseca naprej. Z otrokom se pogovarjajte o okusu in vonju, ki ga določena hrana (na primer kos sadja) ima. S preprostimi povedmi mu opišite, kaj čutite vi: »Poglej, to je pomaranča. Bi povohal? Dajva jo poskusit. Mmm, tale pomaranča je sladka.« Lahko kasneje poskusite še z limono ali kakšnim drugim kislim sadežem, na ta način bo otrok zopet dobil izkušnjo, ki se bo v njegovem zaznavnem slovarju okusov vtisnila v spomin in tam ostala. Ne pozabimo, otroci imajo neverjetni srkajoči um. Vsaka izkušnja je dovolj, da se zanje zgodi enkrat, oni jo bodo vsrkali.
Tako kot s hrano, lahko otroka spodbujate na duhanje cvetlic, dišečih sveč ali drugih prijetnih vonjev. To je krasna priložnost ne le za spoznavanje novih vonjev, ampak tudi za vajo globljega dihanja skozi nos.